Preskoči na vsebino
ENG
Meni

Poslovanje7 min branja

Plačilni roki med podjetji: kdaj velja 30 in kdaj 60 dni

Med podjetji je plačilni rok praviloma največ 60 dni od prejema računa, brez dogovora 30 dni. Tabela rokov po ZPreZP-1 za s. p., podjetja in javne organe.

Objavljeno
Zadnji pregled

Na kratko

  • Med podjetji, vključno s s. p., je plačilni rok največ 60 dni od prejema računa.
  • Daljši rok je mogoč le, če je dogovorjen pisno in ni očitno nepravičen.
  • Če roka niste dogovorili, mora kupec plačati v 30 dneh od prejema računa.
  • Kadar plačuje javni organ, rok praviloma ne sme biti daljši od 30 dni.
  • Za kupce potrošnike ta pravila ne veljajo.

Velja za: ZPreZP-1 v besedilu, objavljenem v Uradnem listu RS, št. 57/12 in 61/20 – ZDLGPE, pregledano 5. 10. 2026. Drugih sprememb zakona na PISRS ni.

Pred koncem leta je dober čas, da preverite, kakšen rok pišete na nove račune in ali je v mejah zakona. Pravila so v Zakonu o preprečevanju zamud pri plačilih (ZPreZP-1).

Za koga veljajo plačilni roki iz ZPreZP-1?

Zakon velja za pogodbe med gospodarskimi subjekti ter med gospodarskimi subjekti in javnimi organi. Za prodajo potrošnikom ne velja.

Tako določa 3. člen ZPreZP-1. Upnik je tisti, ki dobavi blago ali opravi storitev, dolžnik pa tisti, ki mora plačati. 6. člen med gospodarske subjekte izrecno šteje samostojne podjetnike. Kot normiranec ste torej gospodarski subjekt – ko izdajate račune in ko sami plačujete dobaviteljem.

Javni organ je po istem členu država ali občina, javni sklad, javna agencija, javni zavod, javni gospodarski zavod in druga javna oseba. Druga javna oseba je pravna oseba, ustanovljena za dejavnost v splošnem interesu, ki jo država, občina ali druga oseba javnega prava večinsko ima v lasti, nadzoruje ali imenuje večino njenih organov. Če niste prepričani, ali je vaša stranka taka oseba, jo vprašajte.

Zakon se ne uporablja, če je bil nad dolžnikom ali upnikom začet postopek zaradi insolventnosti.

Kakšen je najdaljši plačilni rok med podjetji?

Plačilni rok med gospodarskimi subjekti ne sme biti daljši od 60 dni od dneva prejema računa. Rok se šteje od prejema, ne od datuma izdaje.

10. člen ZPreZP-1 določa tudi, od kdaj se 60 dni šteje v posebnih primerih:

PoložajRok teče od
Kupec je prejel račundneva prejema računa
Račun ni bil prejet ali je dan prejema sporendneva prejema blaga ali opravljene storitve
Kupec je prejel račun pred blagom ali storitvijodneva prejema blaga ali opravljene storitve
Dogovorjen ali predpisan je pregled, račun je prišel pred njimdneva pregleda blaga ali storitve

Za vas to pomeni: če račun pošljete elektronsko in stranka potrdi prejem, imate zanesljiv začetek roka. Pri sporu o datumu prejema se rok šteje od opravljene storitve.

Kdaj je plačilni rok lahko daljši od 60 dni?

Daljši rok je dovoljen le izjemoma: dogovorjen mora biti pisno in ne sme pomeniti očitno nepravičnega dogovora. Zakon ne določa zgornje meje, na primer 90 ali 120 dni.

Po 9. členu ZPreZP-1 je dogovor o roku, daljšem od 60 dni, vedno očitno nepravičen, če je dolžnik gospodarski subjekt in rok ni določen v pisni obliki. Očitno nepravičen je tudi vsak dogovor, ki izključi zamudne obresti ali nadomestilo stroškov izterjave. Tak dogovor je ničen.

Pri drugih dogovorih se presodijo vse okoliščine, zlasti:

  • odstopanje od dobrih poslovnih običajev,
  • načelo vestnosti in poštenja ter prepoved zlorabe pravic,
  • narava blaga ali storitve,
  • ali obstajajo objektivni razlogi za drugačen rok.

Če vam velik naročnik ponudi pogodbo s 120-dnevnim rokom, ga zakon ne prepoveda samodejno. A ker presoja »očitne nepravičnosti« ni vnaprej jasna, se pri takih pogodbah posvetujte s pravnikom ali računovodjo.

Kaj velja, če plačilni rok ni dogovorjen?

Če rok ni dogovorjen, mora dolžnik plačati v 30 dneh od dneva, ko je prejel račun. To je zakonski privzeti rok iz 12. člena ZPreZP-1.

Enako kot pri 60 dneh tudi ta rok v posebnih primerih teče od prejema blaga, opravljene storitve ali pregleda. Rok za pregled blaga ali storitve sme biti največ 30 dni, daljši le po pisnem dogovoru in če ni očitno nepravičen.

Zakon govori o dogovorjenem roku. Izrecno ne pove, ali datum, ki ga sami zapišete le na račun, že pomeni dogovor. Zato je varneje, da rok zapišete že v ponudbo ali pogodbo, ki jo stranka sprejme, in ga nato ponovite na računu.

Kakšen plačilni rok velja, kadar je stranka javni organ?

Kadar plačuje javni organ, rok ne sme biti daljši od 30 dni od prejema računa, razen če drug zakon določa drugače. Izjeme s pisnim dogovorom, kot med podjetji, tu ni.

11. člen ZPreZP-1 ima enake posebne začetke roka kot 10. člen, le da je meja 30 dni. Rok za pregled blaga ali storitve je prav tako največ 30 dni. Daljši rok pregleda je mogoč le pisno, ne sme biti očitno nepravičen in mora biti določen že v razpisni dokumentaciji. Plačilni rok je tudi takrat največ 30 dni, a če je javni organ račun prejel pred pregledom, teče od dneva pregleda. Po 9. členu je dogovor o roku, daljšem od 30 dni, z javnim organom kot dolžnikom očitno nepravičen.

Kdo plačaBrez dogovoraNajdaljši dogovorjeni rok
Podjetje ali s. p.30 dni60 dni, daljši le pisno in če ni očitno nepravičen
Javni organ30 dni30 dni, če drug zakon ne določa drugače
PotrošnikZPreZP-1 ne veljaZPreZP-1 ne velja

Z javnim organom se po 13. členu tudi ne smete dogovoriti za nižjo mero zamudnih obresti od zakonske.

Kaj sledi, ko plačilni rok poteče?

Dolžnik je v zamudi od prvega dne po izteku dogovorjenega roka. Če roka ni, je v zamudi od prvega dne po 30 dneh od prejema računa.

Tako zamudo opredeljuje AJPES pri obveznem večstranskem pobotu. Od takrat naprej:

  1. Račun je odprta postavka, ki jo spremljate do plačila.
  2. Lahko zahtevate zamudne obresti po zakonski meri, če se niste dogovorili drugače. Mero za vsako polletje objavi minister za finance v Uradnem listu RS (ZPOMZO-1), pregledno pa jo zbira tudi Banka Slovenije.
  3. Za vsako terjatev lahko zahtevate 40 evrov nadomestila stroškov izterjave (14. člen ZPreZP-1). Pravica zastara v treh letih od nastanka zamude.
  4. Pri obročnem plačilu se pravila uporabljajo za vsak obrok posebej (7. člen).
  5. Dolžnik mora zamujeno obveznost nad 250 evrov praviloma prijaviti v prvi krog obveznega večstranskega pobota, ki sledi mesecu zamude. Zakon določa nekaj izjem, na primer pri zavarovanih plačilih ali terjatvah v sporu. Enako velja za vas, kadar sami zamujate s plačilom dobavitelju. Kot upnik lahko prijave svojega dolžnika preverite pri AJPES (28. in 29. člen).

Opomin je poziv k plačilu, ni izterjava. Če se s stranko dogovorite za obroke, je to plačilni dogovor, ki naj bo zapisan.

Kako nastavite plačilni rok na novih računih?

Najprej ugotovite, kdo je kupec, nato rok dogovorite vnaprej in ga zapišite na račun kot datum zapadlosti.

  1. Preverite, ali je stranka podjetje ali s. p., javni organ ali potrošnik.
  2. Za podjetje izberite rok do 60 dni. Če želi stranka več, ga dogovorite pisno in preverite, da ni očitno nepravičen.
  3. Za javni organ ne presezite 30 dni, razen če drug zakon določa drugače.
  4. Rok zapišite že v ponudbo ali pogodbo, na računu pa navedite datum zapadlosti.
  5. Beležite, kdaj je stranka račun prejela, saj rok teče od prejema.

Kateri podatki morajo biti na računu, smo opisali v članku Obvezni podatki na računu s. p., ki ni identificiran za DDV. Pri plačilu vnaprej pa pomaga razlika iz članka Predračun, zahtevek za predplačilo ali avansni račun: kdaj izdate katero listino.

Pogosta vprašanja

Ali plačilni rok teče od izdaje ali od prejema računa?

Od prejema. ZPreZP-1 roke šteje od dneva, ko je dolžnik prejel račun, ali v posebnih primerih od prejema blaga, storitve ali pregleda.

Ali se lahko s podjetjem dogovorim za 90 dni?

Da, a le pisno in če rok ni očitno nepravičen. Ustni dogovor o roku, daljšem od 60 dni, je po 9. členu ničen.

Ali pravila veljajo, če je kupec potrošnik?

Ne. ZPreZP-1 velja le med gospodarskimi subjekti in z javnimi organi. Zato tudi 40 evrov nadomestila po tem zakonu od potrošnika ne morete zahtevati.

Kaj pa kupec iz tujine?

4. člen ZPreZP-1 določa, da obvezni večstranski pobot v razmerjih z mednarodnim elementom ne velja, razen če sta upnik in dolžnik vpisana v Poslovni register Slovenije. Katero pravo velja za plačilni rok s tujim kupcem, je odvisno od pogodbe in pravil mednarodnega zasebnega prava, zato se posvetujte s pravnikom.

Kako pri tem pomaga Normatik?

Normatik preveri, da datum zapadlosti ni pred datumom izdaje. Neplačani računi ostanejo med odprtimi postavkami, opomini pa imajo štiri stopnje, od prijaznega do zadnjega. Kaj vse Normatik zna, piše na prvi strani. Normatik lahko 30 dni brezplačno preizkusite, brez kartice – kako začnete. Naša uredniška načela so na strani Kako nastajajo članki.

Viri

Članek je informativen in ni davčni nasvet. Velja stanje ob zadnjem pregledu; v dvomu se posvetujte z računovodjo ali davčnim svetovalcem. Kako nastajajo članki.

Normatik – računi, evidence in davčni pregled za normirane s. p.

Normatik je spletni program za slovenske normirane s. p., ki prodajajo storitve, niso v sistemu DDV in prejemajo plačila na transakcijski račun.

Za normirane s. p., ki niso v sistemu DDV. Kaj zna

Začnite s preizkusom

30 dni, brez kartice.