Na kratko
- V prag 60.000 evrov se šteje promet v Sloveniji brez DDV, in sicer po koledarskem letu, ne več po zadnjih 12 mesecih.
- Ne štejejo se prodaja lastnih osnovnih sredstev, nakupi in storitve podjetjem v tujini, za katere DDV obračuna prejemnik.
- Kdor leta 2026 preseže 60.000 evrov, ne pa 66.000 evrov, obračunava DDV od 1. januarja 2027.
Velja za: koledarski leti 2026 in 2027 (pravila veljajo od 1. januarja 2025).
Kaj je prag 60.000 evrov za DDV?
S. p. s sedežem v Sloveniji ne obračunava DDV, če v preteklem koledarskem letu ni presegel 60.000 evrov letnega prometa v Sloveniji in tega zneska ne presega v tekočem letu. Tako določa prvi odstavek 94. člena ZDDV-1, kot ga je spremenil ZDDV-1O.
Tak s. p. je mali davčni zavezanec. Praviloma ni identificiran za DDV – izjeme pri poslih s tujino so opisane spodaj. Oprostitve FURS-u ne prijavlja. To piše FURS v podrobnejšem opisu SME ureditve (točka 3.1).
Pravilo se uporablja od 1. januarja 2025 (50. člen ZDDV-1O). Prej je veljal prag 50.000 evrov v zadnjih 12 mesecih (ZDDV-1, besedilo do 31. 12. 2024), kar FURS pokaže tudi na primerih iz leta 2024.
| Pravilo | Do 31. 12. 2024 | Od 1. 1. 2025 |
|---|---|---|
| Znesek praga | 50.000 evrov | 60.000 evrov |
| Obdobje štetja | zadnjih 12 mesecev | preteklo in tekoče koledarsko leto |
| Meja, do katere oprostitev velja med letom | – | 66.000 evrov |
Za normiranca je pomembno še to: prag za DDV ni meja za normirance. Mejo ureja 6. člen ZPZR, kot ga je spremenil ZPZR-A, in se računa iz prihodkov, ne iz prometa v Sloveniji. Meje za leto 2026 so opisane v članku Normirani s. p. v letu 2026: kaj sta spremenila ZPZR in ZPZR-A.
Kateri promet se šteje v prag za DDV?
Šteje se skupna vrednost dobav blaga in storitev brez DDV, ki jih opravite v koledarskem letu v Sloveniji. Pri fizični osebi se všteva promet iz dejavnosti, na primer kot s. p. (prvi in šesti odstavek 94.a člena ZDDV-1).
Tretji odstavek 94.a člena našteje, kateri zneski sestavljajo promet. Četrti odstavek izloči prodajo sredstev. FURS v opisu SME ureditve (točka 3.2) doda, česa se ne šteje.
| Vrsta prometa | V prag | Podlaga |
|---|---|---|
| Storitve in blago strankam v Sloveniji, podjetjem in potrošnikom | da | 94.a člen, tretji odstavek, točka a |
| Izvoz blaga in transakcije, oproščene po 52. do 55. členu | da | točka b |
| Dobave blaga v drugo državo EU, oproščene po 46. členu | da | točka c |
| Posli z nepremičninami, finančne in zavarovalne storitve, razen postranskih | da | točka d |
| Prodaja lastnega osnovnega sredstva, na primer rabljenega službenega računalnika | ne | 94.a člen, četrti odstavek |
| Storitve podjetju v drugi državi, za katere DDV obračuna prejemnik (prvi odstavek 25. člena) | ne | FURS, točka 3.2 |
| Drug promet, opravljen zunaj Slovenije | ne | FURS, točka 3.2 |
| Nakupi, uvoz in pridobitve blaga iz drugih držav EU | ne | FURS, točka 3.2 |
Vsi zneski so brez DDV.
Dve opombi. Točka a) tretjega odstavka 94.a člena šteje le dobave, ki so obdavčene oziroma bi bile obdavčene, med oproščenimi pa našteje samo transakcije iz točk b) do d). Oproščenih storitev iz 42. člena ZDDV-1, na primer nekaterih zdravstvenih ali izobraževalnih, ne omenja. FURS v slovarčku istega opisa (točka 2.1) letni promet opiše splošneje, »ne glede na to, ali je dobava obdavčena ali oproščena«. Viri se torej ne ujemajo povsem. Če take storitve opravljate, se o štetju posvetujte z računovodjo.
Druga opomba velja za povezane osebe. Če povezane osebe opravljajo istovrstne dobave z namenom izogibanja DDV, se njihov promet sešteje (sedmi odstavek 94. člena).
Ali storitev podjetju v drugi državi EU sproži obveznost pri DDV?
Na prag za DDV ne, lahko pa sproži drugo obveznost. S. p., ki opravlja storitve v drugi državi EU, za katere je tam za DDV zavezan prejemnik, mora po četrtem odstavku 78. člena ZDDV-1 predložiti zahtevek za identifikacijsko številko za DDV.
Ta obveznost je ločena od praga 60.000 evrov in ni odvisna od zneska. Identifikacijsko številko morate pridobiti že za mesec, v katerem je verjetno, da boste tako storitev opravili (sedmi odstavek 130. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Z oprostitvijo za male davčne zavezance pri prometu v Sloveniji se ne izključuje. FURS jo opisuje v točki 3.9 in v primeru 13 (točka 4.3.1) opisa SME ureditve.
Ali 60.000 evrov pomeni takojšnjo obveznost DDV?
Ne. Če promet med letom preseže 60.000 evrov, oprostitev uporabljate do konca leta, dokler ne preseže 66.000 evrov, DDV pa obračunavate od 1. januarja naslednjega leta (tretji odstavek 94. člena ZDDV-1 in drugi odstavek 130. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1). Če promet preseže 66.000 evrov, DDV obračunate že od posla, s katerim mejo presežete (161.b člen Pravilnika). Zahtevek DDV-P2 oddate najpozneje v mesecu, v katerem je verjetno, da boste promet presegli (tretji odstavek 130. člena Pravilnika); pri prometu med 60.000 in 66.000 evri FURS svetuje oddajo praviloma pred decembrom (navodilo za DDV-P2).
Kako poteka prehod in koliko časa ostanete identificirani, opisuje članek »Presežen prag za DDV med letom: kaj velja pri 60.000 in pri 66.000 evrih«.
Kako preštejete promet za leto 2026 in zakaj že novembra?
Promet leta 2026 preštejete že novembra, ker je leto 2026 za leto 2027 »preteklo leto«. Če leta 2026 presežete 60.000 evrov, v letu 2027 računov brez DDV ne boste mogli izdajati.
Primer izmišljenega s. p. s storitvami do konca oktobra 2026:
| Posel v letu 2026 | Znesek | V prag |
|---|---|---|
| Storitve strankam v Sloveniji | 52.000 evrov | 52.000 evrov |
| Storitve podjetju v Avstriji, DDV obračuna prejemnik | 14.000 evrov | 0 evrov |
| Prodaja rabljenega službenega računalnika | 900 evrov | 0 evrov |
| Skupaj | 66.900 evrov | 52.000 evrov |
Če s. p. novembra in decembra opravi še za 9.000 evrov storitev slovenskim strankam, ima 61.000 evrov prometa. Do 31. decembra ostane brez DDV, od 1. januarja 2027 pa obračunava DDV. Zaradi storitve avstrijskemu podjetju mora imeti identifikacijsko številko za DDV že od prvega takega posla (četrti odstavek 78. člena ZDDV-1), na računih slovenskim strankam pa do konca leta DDV ne obračuna.
Tako preštejete sami:
- Zberite račune za storitve, ki ste jih opravili leta 2026, in jih razvrstite po tabeli zgoraj. Avansnega računa in končnega računa za isto storitev ne seštejte dvakrat.
- Seštejte samo vrstice z oznako »da«, zneske brez DDV.
- Prištejte posle, ki jih boste po oceni opravili do 31. decembra.
- Če je verjetno, da boste presegli 60.000 evrov, oddajte DDV-P2 praviloma pred decembrom; če boste presegli 66.000 evrov, najpozneje v mesecu, v katerem je to verjetno.
- Do dneva, ko začnete obračunavati DDV, na računih DDV ne izkazujte.
Kaj pomeni oprostitev za račune, ki jih izdate?
Mali davčni zavezanec nima pravice do odbitka DDV in DDV ne sme izkazovati na računih (osmi odstavek 94. člena ZDDV-1). Kdor DDV na računu izkaže, ga dolguje, tudi če ni identificiran za DDV (9. točka prvega odstavka 76. člena ZDDV-1).
FURS v opisu Računi (točka 3.4) priporoča, da na račun zapišete, na kateri podlagi DDV ni obračunan. Primer je »Oproščeno plačila DDV po prvem odstavku 94. člena ZDDV-1«. Vse obvezne podatke opisuje članek Obvezni podatki na računu s. p., ki ni identificiran za DDV.
Pogosta vprašanja
Ali se v prag šteje tudi neplačan račun?
Zakon šteje vrednost dobav, ki jih opravite v koledarskem letu, in ne govori o prejetih plačilih. Opravljena storitev se torej po besedilu 94.a člena šteje, tudi če stranka še ni plačala. Podobno velja pri dohodnini – glejte članek Neplačan račun je prihodek: načelo nastanka pri normirancu. Za predplačila in posle, ki trajajo čez novo leto, se posvetujte z računovodjo.
Ali lahko prostovoljno postanem identificiran za DDV za eno leto?
Ne. Izbiro morate FURS-u vnaprej priglasiti v elektronski obliki in jo uporabljati najmanj v tekočem in naslednjem koledarskem letu (deveti odstavek 94. člena ZDDV-1).
Kaj, če promet pozneje spet pade pod 60.000 evrov?
Identifikacija za DDV vam preneha na vašo zahtevo, če v preteklem letu niste presegli praga in ga ne presegate v tekočem letu (prvi odstavek 132. člena Pravilnika o izvajanju ZDDV-1).
Ali se prag šteje za vse moje dejavnosti skupaj?
Zakon pri fizični osebi všteva promet iz dejavnosti kot s. p., zasebnik ali fizična oseba. Če poleg s. p. opravljate še drugo dejavnost, se o seštevanju posvetujte z računovodjo.
Kako pri tem pomaga Normatik?
Normatik je program za normirane s. p., ki prodajajo storitve in niso identificirani za DDV. Davčni semafor pokaže, koliko ste zaslužili, koliko je davka in kdaj kaj zapade. Kaj vse Normatik zna, piše na prvi strani. Normatik lahko 30 dni brezplačno preizkusite, brez kartice – kako začnete.
Viri
- Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o davku na dodano vrednost (ZDDV-1O), Uradni list RS, št. 104/2024Uradni list RS
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), PIS RSPravno-informacijski sistem RS
- Pravilnik o izvajanju Zakona o davku na dodano vrednost, neuradno prečiščeno besedilo, PIS RSPravno-informacijski sistem RS
- FURS: Posebna ureditev za male davčne zavezance (SME ureditev), podrobnejši opis, 4. izdaja, januar 2026Finančna uprava RS
- FURS: DDV – Računi, podrobnejši opis, 9. izdaja, maj 2026Finančna uprava RS
- FURS: Navodilo za izpolnjevanje obrazca DDV-P2eDavki
- Zakon o davku na dodano vrednost (ZDDV-1), neuradno prečiščeno besedilo, veljavno do 31. 12. 2024, PIS RSPravno-informacijski sistem RS
- Zakon o pravici do zimskega regresa ter prenovi ugotavljanja davčne osnove z upoštevanjem normiranih odhodkov (ZPZR), PIS RSPravno-informacijski sistem RS
Članek je informativen in ni davčni nasvet. Velja stanje ob zadnjem pregledu; v dvomu se posvetujte z računovodjo ali davčnim svetovalcem. Kako nastajajo članki.
Normatik – računi, evidence in davčni pregled za normirane s. p.
Normatik je spletni program za slovenske normirane s. p., ki prodajajo storitve, niso v sistemu DDV in prejemajo plačila na transakcijski račun.